Modra pomaranča − varen prostor za spopadanje z izzivi mladostništva
Projekt Modra pomaranča, ki deluje pod okriljem Društva Vzgon, je namenjen mladim, ki so v ključnem življenjskem obdobju – med mladostništvom in zgodnjo odraslostjo. Cilj projekta je ponuditi podporo, spodbudo ter varen prostor za izražanje in osebni razvoj.
V okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje (VŽU), katerega regijski partner je Ljudska univerza Jesenice, smo se z gospo Veroniko Šušar, predsednico Društva Vzgon, pogovarjali o pomembnosti podpore mladim, njihovih izzivih in vlogi vseživljenjskega učenja v njihovem razvoju.
Kako ste se spomnili ideje za projekt Modra pomaranča in kaj je bil njegov glavni cilj?
Ideja se je porodila ob opazovanju mladih, ki so zaradi izolacije in prekinjenih socialnih stikov v zadnjih letih začeli kazati vse več težav, povezanih z anksioznostjo in vzpostavljanjem odnosov ter občutki negotovosti.

Mladi morajo začutiti, da imajo moč oblikovati svoje življenje in se usmeriti proti svetlejši prihodnosti. Katere so najpogostejše težave, s katerimi se mladostniki srečujejo v tej starostni skupini?

Obdobje mladostništva je zelo pomembno pri oblikovanju tega, kdo si in kaj ti je v življenju pomembno. Pogosto se srečujejo z izzivi, kot so iskanje identitete, želja po večji samostojnosti, osamosvajanje od staršev, pritiski vrstnikov in negotovost glede prihodnosti. Pogosto se ob tem pojavijo občutki tesnobnosti, da jih nihče ne razume, ali notranji konflikti.
Kako projekt Modra pomaranča pomaga mladim pri spopadanju z anksioznostjo in paničnimi napadi?
Projekt Modra pomaranča pomaga mladim pri težavah z anksioznostjo in paničnimi napadi tako, da se naučijo uporabljati pristopa terapije sprejemanja in predanosti (ACT).

Ta pristop jih uči, da težje misli in čustva niso njihovi sovražniki, ki bi jih morali odrivati ali ignorirati, temveč se učijo sprejemanja teh izkušenj brez obsojanja, ob tem pa razvijajo veščine, kako živeti z njimi.

Poseben poudarek je na tehnikah čuječnosti (mindfulness), ki mladim pomagajo, da se povežejo s sedanjim trenutkom in s tem zmanjšajo vpliv anksioznih misli. Prav tako raziskujejo svoje vrednote – tisto, kar jim je v življenju res pomembno – in se učijo, kako oblikovati cilje, ki so skladni z njihovimi vrednotami. S tem mladi krepijo samozavest in sposobnost sprejemanja zavestnih odločitev.

Kako podpirate mlade pri prepoznavanju in izražanju njihovih čustev in kakšna je vloga psihoedukacije v tem procesu?

Mlade spodbujamo, da se povežejo s svojimi čustvi in jih brez sramu ali strahu prepoznajo ter izrazijo. S pomočjo pogovorov, vaj in psihoedukacije raziskujejo, kaj njihova čustva pomenijo in kako jih občutijo v telesu ter kako se izrazijo v vedenju. Pojasnimo jim, da so čustva normalen del življenja, nekaj, kar lahko sprejmejo, ne da bi jih to določalo ali omejevalo. Učimo jih prepoznavanja znakov anksioznosti in paničnih napadov ter jim razložimo, kako te telesne in duševne reakcije vplivajo na njihovo doživljanje.

Kako naprej?
V našem društvu smo vsak dan priča zgodbam mladih, ki potrebujejo podporo, vodstvo in nekoga, ki jim prisluhne. Naše svetovalno delo z njimi ni le delo, temveč poslanstvo – pomagati jim odkriti svojo moč, preseči izzive in ustvariti svetlejšo prihodnost. Vabljeni, da obiščete portal Lahko.si – prostor priložnosti, znanja in navdiha. Odkrijte pestro paleto izobraževanj in dogodkov, ki vas bodo popeljali korak bližje vašim ciljem.



Avtorica članka in fotografije: mag. Katarina Sučič, LU Jesenice
Članek je pripravila mag. Katarina Sučič iz Ljudske univerze Jesenice, v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).