Predstavljamo Stanko Bantan, eno izmed petih regijskih nominirancev za prejem  Priznanja Andragoškega centra Slovenije (Priznanja ACS), regijskega priznanja na področju vseživljenjskega učenja. Njena življenjska in ustvarjalna pot je izjemen dokaz in zgled vseživljenjskega učenja, saj z njo dokazuje, da se nova poglavja lahko pričnejo kadarkoli – tudi takrat, ko se zdi, da je za nova znanja in učenje že prepozno. Pot v svet likovne umetnosti namreč ni pričela v mladosti, temveč kasneje, povsem na novo, brez predhodnih izkušenj ali formalnega znanja.

Leta 2012 je zbrala pogum in naredila prvi korak –v okviru Društva U3, Univerze za 3. življenjsko obdobje, je pričela obiskovati likovne tečaje pri umetnici Severina Trošt Šprogar.


FOTO: V svet likovne umetnosti se je podala brez znanja in izkušenj

Odprtost in predanost sta zagotovo sinonima s katerima lahko opišemo Stankino voljo do učenja. Njena neverjetna predanost ustvarjanju je hitro obrodila sadove. Po treh letih intenzivnega učenja je v Kulturno rekreacijskem centru Hrastnik pripravila svojo prvo samostojno razstavo. Ta pomemben mejnik je pomenil začetek njenega aktivnega delovanja v širšem kulturnem prostoru, saj ni ostala omejena le na lokalno okolje. Prvi razstavi sta sledili še dve samostojni predstavitvi. Poleg samostojnih razstav pa se je udeležila številnih skupinskih razstav po Sloveniji. Njena dela so bila predstavljena v Zdravilišču Laško, na Gradu Sevnica ter na drugih prizoriščih po Sloveniji v sodelovanju z ART KUM.

Sodelovala je na skupnih razstavah z umetnicama Severino Trošt Šprogar in Branko Vizler, med drugim v Trubarjevem domu starejših v Loki pri Zidanem Mostu, ter dvakrat v Zdravilišču Radenci. Poleg tega je skupaj z Branko Vizler pripravila skupno razstavo v Café Galeriji v Radečah.

FOTO: Stanka Bantan prenaša znanje na mlajše generacije

Njena pot pa ni bila brez izzivov. Preden je odkrila umetnost, v življenju ni imela veliko priložnosti za ustvarjalno izražanje – večino časa je posvečala delu in skrbi za druge. Ko je stopila na novo pot, so jo pogosto spremljali dvomi. Spraševala se je, ali je dovolj dobra, ali njena dela sploh kaj pomenijo. Tudi takrat, ko ji je uspelo ustvariti nekaj lepega, tega ni znala zares prepoznati.
Prav skozi te izzive pa je rasla. Učila se je vztrajnosti, potrpežljivosti in predvsem zaupanja vase.

Danes svojo izkušnjo in znanje nesebično deli z drugimi. Kot mentorica in prostovoljka v okviru Večgeneracijskega centra Zasavje+ vodi redne mesečne delavnice mandal v Zavodu za mladino, šport in turizem Trbovlje. Delavnice izvaja za različne skupine: mlade, starejše, otroke in posameznike iz ranljivih okolij. Ustvarja spodbudna okolja, kjer se lahko posamezniki sprostijo, izrazijo in odkrijejo svoje potenciale. Posebej dragoceno je njeno delo z ranljivimi skupinami, kjer umetnost uporablja kot orodje za povezovanje, krepitev samozavesti in prebujanje občutka lastne vrednosti. V ljudeh prepoznava tisto, kar pogosto sami spregledajo – njihovo ustvarjalnost, moč in edinstvenost.S svojo zgodbo dokazuje, da učenje ni omejeno na določeno življenjsko obdobje. Njena zgodba je v navdih vsem – dokaz, da lahko z vztrajnostjo, pogumom in odprtim srcem ustvarimo nekaj lepega, tako zase kot za skupnost.

Projekt vodi Andragoški center Slovenije. Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija (ESS+).