Znanje odpira poti

Učenje me spremlja že vse življenje; nikoli zavestno ne razmišljam, kdaj se je moja pot učenja začela in kdaj se bo končala. Pomirjen sem ob misli, da imam možnost učiti se. Pravzaprav z učenjem živim in se z njim krepim pa tudi marsikaj dobrega naredim.

Če pomislim na učenje, ki vodi do znanja, na znanje, ki vodi do priložnosti, in na priložnosti, ki vodijo do uspeha, se vedno pojavi spoznanje, da sem lahko samo hvaležen zanj. Hvaležen za možnost, ki mi je dana, da se vsak dan učim – tako ali drugače. Formalno učenje me je neposredno pripeljalo do doktorata znanosti in posledično dobrega delovnega mesta, do različnih funkcij, ki jih opravljam, posredno pa tudi do eksistence, ki mi omogoča kakovostno življenje. Neformalno učenje, ki je ravno tako pomembno ali še pomembnejše, pa me je pripeljalo do praktičnih znanj, izoblikovanja osebnosti, do lastnosti človeka, osebnosti, ki se zna spoprijeti z različnimi življenjskimi situacijami. Veliko je tega. Pravzaprav življenja brez učenja ni.

Ko se pri človeku združita formalno in neformalno učenje, ko začutiš, da oboje pripomore k temu, da postaneš dober človek, da znaš v življenju ločiti pomembne stvari od nepomembnih in da si v svoj nahrbtnik naložiš samo tisto, kar resnično potrebuješ, občutiš notranje zadovoljstvo in tisto, kar daje življenju smisel. Znanje, ki ga prinaša učenje, prav gotovo odpira različne poti – v našem vsakdanjiku, službi in na splošno povsod tam, kjer je naše srce. Če je znanja več, je tudi izkušenj več, več je modrosti, preudarnosti, posledično pa so tudi poti, ki jih tlakuje znanje, bolj ravne in svetle, kot bi bile sicer.

Življenje človeku na pot vedno postavi različne ovire, ki se pogosto zdijo nepremagljive; tudi meni jih je in jih verjetno še bo. Učenje in posledično znanje ter pretekle izkušnje pa človeku dajejo moč, da jih premaga – preskoči ali odstrani. Mene učenje pomirja in hkrati radosti, ker vem, da je to lastna naložba za prihodnost. Za tisto, ki jo izbiram sam. Čisto sam. Prinaša mi tudi samozavest, sproščenost in prijetno misel, da lahko na vsakem koraku pomagam soustvarjati boljši svet. Zase, zate, za vse.

Tomaž iz Zagorja