Dobra zgodba - učenje slovenščine!

Srečno, slovenščina!
 
V knjižici Obstoj, ki je nastala ob stoletnici ljubljanske slovenistike, so zapisali, da si, ko se učimo tujega jezika, besedo zapomnimo, ko jo slišimo oz. preberemo v vsaj sedmih različnih kontekstih. Da si jo zapomnimo, da jo torej uskladiščimo v svoj slovar. Če se tujega jezika učimo kot odrasli, smo vsaj na začetnih stopnjah lahko v hudih stiskah, saj je naš jezikovni obseg v obratnem sorazmerju s tem, kaj zmoremo povedati. Velikokrat se učitelji srečamo s situacijo, da udeležencu zmanjka besed, takrat si pomagamo z opisi, uporabo podobnih besed, besedami iz drugih jezikov. Z učenjem ne smemo odnehati. Kako se učiti slovenščino in o tem, da moramo vztrajati, smo se pogovarjali na študijskem krožku Srečno, slovenščina!

Udeleženci krožka, ki je potekal na Zasavski ljudski univerzi, so priseljenci in prihajajo iz južnoslovanskega govornega okolja. V Zasavje zadnje čase prihaja veliko družin iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki se želijo naučiti novega jezika. Otrokom pri vključitvi v novo okolje pomagajo šole, težje pa je odraslim, posebej ženskam.

Udeleženci so zapisali 5 nasvetov za vse, ki se želijo naučiti slovensko.
 

1. Pozanimajte se, kje so tečaji slovenščine. Namig: Zasavska ljudska univerza
2. Spoznajte kraj, v katerem živite, sprehodite se po mestu, pojdite na bližnje hrib, oglejte si koledar prireditev … Namig: Zasavski muzej Trbovlje
3. Berite knjige, revije … Namig: Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
4. Z otroki glejte otroški program. Namig: TV Slovenija
5. Čim več sprašujte in se pogovarjajte v slovenščini. Namig: Molk ni zlato.

Na Zasavski ljudski univerzi je kar nekaj tečajev slovenščine, krožek pa je ponudil neformalno in medgeneracijsko druženje ter pomoč pri reševanju številnih zagat v vsakdanjem življenju s pripovedovanjem zgodb. Medgeneracijsko smo se povezali in se skupaj učili slovenščino ter spoznavali lokalno okolje in ključne ustanove v Trbovljah. V organizaciji Zasavskega muzeja Trbovlje smo se sprehodili po etnološki poti in si ogledali stalno razstavo Rudarsko stanovanje na Njivi. Povzpeli smo se do spomenika rudarjem Prometeja in odkrivali rudarsko zgodovino ter rudarski pozdrav porabili za naslov krožka.
Takšen način druženja in učenja pomaga pri integraciji, saj ne poteka samo v učilnici in sprosti marsikatere zadrege in jezikovne prepreke. Udeleženci so zapisali, na kakšen način so se seznanili s slovenščino, velikokrat smo se nasmejali na račun napačno rabljenih besed. In se spopadli z lažnimi prijatelji; besedami, ki v različnih jezikih zvenijo podobno, imajo pa različne pomene. Na krožku so nastali zgibanka in PP-preglednica ter videofilm.
 

Ne smemo obmolkniti ali samo upati na strpnega sogovorca, ampak se moramo učiti in naučiti. Srečno, slovenščina!